pišem, torej sem

Sem bil na razgovoru, kjer mi je bilo rečeno, da bo odločitev znana že v dveh dneh. Čakam in en kurc dočakam. Saj ne, da bi jih jaz prosil za službo, saj so me oni poklicali in me vprašali, če sem pripravljen prestopiti v njihovo podjetje in sedaj se  sprašujem, kakšen odnos morajo imeti šele do svojih zaposlenih, če ne znajo opraviti en klic v smislu:”sorči, smo se premislili glede vas, veliko sreče in uspeha vam želimo še naprej”. Jebemti pa tak odnos!!

Nova plošča skupine Deicide, ki nosi naslov The Stench Of Redemption, je odlična. Fantje so zagotovo Luciferjev hišni band. Iz plošče šprica toliko jeze, krvi, naspidiranih kitarskih rifov, galopirajočih bobnov in jeznih vokalov Glena, da te pribije na steno. Ker metala že kar nekaj časa ne spremljam več tako natančno, sem zelo presenečen, da lahko tako jezo spravijo skupaj fantje, ki štejejo blizu ali nad štirideset in so uvrščeni v old school death metal. Razmišljam, če bi en izvod zgoščenke poslal našemu Rodetu v Vatikan. To bi bilo veselje. Hail to Deicide!

Danes sem gledal reklamo nekega proizvajalca jogurtov, ki reklamira svoj izdelek kot najbolj zdrav, ker vsebuje  vitamine A, B, C, D, X,……….., zdravilne substance, proteine, antiviruse in ne vem še kakšno lekarniško sranje. Kaj pa okus jogurta? Fak….hrano prodajajo že kot pasjo ali mačjo hrano, ker oni, proizvajalci, vejo najboljše kaj je za mene najbolj zdravo. Hov hov…..kupi jogurt moj! Malo morgen! Ker sem sam velik ljubitelj jogurtov, nikoli ne kupim jogurta zato ker so zdravi in ne redijo,  ampak zato, ker so mi enostavno všeč in tudi vem katere vrste jogurtov so mi najboljši zaradi okusa samega.

Tako se tudi ne obremenjujem preveč z zdravo prehano in na mojem jedilniku je tudi zelo zašpehana, karcinogena, domača in strupena prehrana, katera me bo enkrat verjetno tudi pokončala. Njam, njam….zelo slatka in okusna matilda.

V Kolosej sem šel na ogled filma 300 in moram povedati, da večjih jajc kosmatih še nisem videl. Cel film je ena sama razvlečena bitka med Perzijci in Spartanci, ki nimajo , vsaj v filmu, pojma o strategiji ali taktiki vojskovanja in večina dialogov med igralci je v stilu no brain primitivnega in na trenutke patetičnega poveličevanja junaške smrti na bojišču, skratka, sami glupi fanatiki z majhnimi glavami in ogromnimi telesi. Po ogledu filma sem dobil občutek, kakor da je film posnet za ameriško občinstvo, da okrepi že načeti patriotizem in njihovo voljo do vojne proti terorizmu. Ocena: pobruhano!!

He, he, he……..največji užitek je, ko vidiš, kako se nasprotnik ujame v nastavljeno zanko in ga nato počasi še malce sadistično mučiš, da se poti in zapleta v mrežo, ki si mu jo spletel in nato…………ko nasprotnik misli, da je najhuje že mimo in da se je kao izvlekel, ga pokončaš s potezo presenečenja, za katero se mu ni niti sanjalo……in …jeahhh…….šah-mat.

Šah sedaj bolj redno igram že eno leto in obvladam tudi nekaj osnovnih fint, s katerimi presenetim nič hudega sluteče nasprotnike. Moj rating še ni visok, giba se nekje med 1400 in 1600, sem pa že premagal nasprotnika z ratingom 1730!

Najbolj mi leži kakšen Evansov gambit, ko lahko nasprotniku čisto porušiš obrambo ali pa igra dveh konjev, ki po napačnem igranju nasprotnika kaj kmalu privede do njegovega mata. Najbolj pa uživam, če dobim priložnost odigrati Legalov mat, ko s žrtvovanjem svoje kraljice zadaš nasprotniku genialen in uničujoči mat.

Legalov mat:

1. e4 e5,

2. Lc4 d6,

3. Sf3 Lg4,

4. Sc3 g6?

5. Sxe5! Lxd1?

6. Lxf7+ Ke7,

7. Sd5++ mat, genialno!!

Na internetu pa je tudi odlična stran playchess.com, kjer se vsak dan odvije prek 200.000 iger!

V Mladini sem prebral, da se bo letošnji največji koncert v Slovenji zgodil 2. junija z ostarelo metalsko skupino Iron Maiden. Fak…..sam sem jih poslušal v najstniških letih in do albuma Seventh son of a seventh son so bili odlični, po njem pa so postali le bleda senca samih sebe oziroma Zombie Maiden. So tipična glasbena skupina, ki se vleče po odrih na račun stare slave, namesto da bi raspadla, ko je bil še čas za to. Podobni primeri so tudi Metallica, Slayer, Sepultura, David Bowie, Queen……… Ker so bili vsi nekoč pred davnimi časi uspešni na svojem glasbenem področju in nekateri med njimi so postali celo neka vrsta glasbene institucije, jih moramo sedaj prenašati in polušati vso njihovo novo sranje, ki ga uspejo izdati, če ga sploh. Najbolj od vseh pa se mi smilijo Deep Purple, skupina ostarelih rokerjev, ki ne ve, da so že 20 let passe in pa Lemy Kilmister,ki predstavlja skupino Motorhead in katera tudi ni izdala nič pametnega zadnjih dvajset let. Sami klovni, ki bi morali svoje skupine že zdavnaj pokopati. Amen!!

Včeraj sem bil v cvetličarni na disco partiju. Po večih spitih pivah mi je mehur začel signalizirati, da je nivo tekočine v njem dosegel mejo, ko je potrebno urgentno praznjenje. Pičim na stranišče, kjer je bila normalno totalna gužva. Pet pisoarjev in tri školjke in vse zasedeno.Ko dočakam prosti pisoar, si ga nemudoma prisvojim.Ko tako začnem opravljati svojo potrebo, se zagledam v umazane straniščne ploščice pred menoj in začnem meditirati, kako hudiča naj pristopim k bejbi, v katero sem se zagledal na plesišču. Tisti trenutek je bila ona popolna, lepo telo, ki se nežno giba v ritmih disco glasbe in…in jaz poleg nje bi bilo še bolj popolno in ……………in kar naenkrat tok mojih vanderful misli prekine sosed na moji desni strani, ki mi zalaja, da v taki gneči že ne more scati in da sem jaz sigurno peder in da če hočem kaj od njega, da naj spizdim. Ker sem bil še vedno zatopljen v moje malce pokvarjene misli, nisem slišal do konca njegovo bevskanje o pedrih. Moja reakcija je bila v stilu WHAT THE FUCK!? Ko se po prvem presenečenju zberem, se začnem režati na ves glas. Tipu ni bilo čisto nič jasno in ko mu med mojim režanjem začnem še namigovati, da mi je všeč, je samo na hitro otresel, zapel štacuno in zbežal ven iz svojega morastega stranišča. Ha, ha…….nimam nič proti gejom, ampak kje je tip našel ravno mene za njegove bolane blodnje, svašta!

V četrtek sem se ga zadel z orientalsko glasbo. Bil sem v cankarjevem domu na koncertu kurdske pevke AYNUR, ki je nastopila skupaj z petimi glasbeniki. Že v filmu Zvok Istanbula je bila super, v živo pa fantastična. Po njej pa je na oder prišel še MERCAN DEDE, sufistični elektronski čarovnik, ki meša digitalno z analognim oziroma elektronsko glasbo z orientalsko. Bil je oborožen z miš pultom in tremi vrhunskimi glasbeniki. Medtem ko je on s svojim elektronskim laboratorijem ustvarjal razne zvoke, so na njegov digitalni zvočni kolaž ostali glasbeniki lepili tradicionalno orientalsko glasbo. Bilo je čarobno, posebej še ko je na izvajano glasbo plesala vrteča se dervišinja……božansko. Glasba me je tako prevzela, da sem se za čas koncerta prelevil v janičarja…..he,he….sam koncert pa je trajal kar štiri ure….noro.

Ta vikend sem bil na tako imenovani žurki leta v Kranjski Gori, kjer naj bi se zbrala vsa smučarska smetana in kjer so zvečer občinstvo zabavali Siddartha in ostali glasbeni preseški Slovenije. Ker sam ne maram masovk, sem imel malce slab filing glede cele zadeve, ampak ker sem popustil pritisku lepšega spola sem si rekel, kamor gre bik, naj gre še štrik. Povem pa lahko, da je ta bik prišel v največjo štalo. Folka preveč, vsi zadeto pijani, Siddarthe sploh videl nisem, v šotoru, kjer pa naj bi vrteli neko elektroniko, pa sem doživel kolaps gostinstva. Šank velik sigurno 20 metrov in za njim dva uboga natakarja, ki naj bi sama postregla sigurno tisoč ljudi v šotoru……katastrofa. Folk tečen in ves penast za šankom, tako da si mogel uporabiti že kake bolj nasilne prijeme, da si se sploh lahko prebil do šanka. Ko tako dobim po krvavi bitki le pijačo, mi po moji nepazljivosti ukradejo pivo z mize. Fak….. pijaččooo kradejo………Ampak to ni še nič v primerjavi z DJ-em, ki naj bi skrbel za vroče razpoloženje v šotoru. Tip je bil čisto brez občutka za ritem in za povrh vsega, kadar mu je uspelo kaj dobrega zarolat, je med celim komadom na ves glas kričal nekaj o seksu in kako bi rad da pride kaka bejba na oder in da bo on z njo seksal……haloooooo, a si bil do sedaj v celibatu!!!. Ko po tem vrhuncu večera zapustimo šotor, pa pademo v še večjo luknjo. Uletimo v neki lokal, kjer je folk, star in mlad, zadet in pijan, žural na hišnega one man band, ki je imel blizu 50 let, sovja očala, brke in bundes frizuro in ki je na ves glas nekaj časa prepeval Tino Turner, nekaj časa pa dalmatinske štikle…..prfuknjeno. In ko je tako folk žural in se zibal v ekstazi pastirskih melodij je na sredo plesišča priletel neki tip z mikrofonom, ki je zgledal, kakor da so ga spustili iz cirkusa in prekinil glasbo ter napovedal izbor najlepše plesalke lokala…………in ko je občinstvo z vzklikanjem in riganjem in kruljenjem in prdenjem izbral največjo kmetico, je deklina v mikrofon dahnila, da je domačinka in nato je še nekaj začivkala ter se začela zibati v kvazi erotičnih gibih………in folk okrog je začel ves pohoten skakati in……..fakkk….it’s Monty Python’s Flaying Circus. To je to, si rečem in zbežimo iz zone somraka v varno zavetje apartmaja v Bohinjsko Bistrico, kjer v miru spijem par piv in se ves zadet od še svežih dogodkov odklopim.

Včeraj sem se dokončno poslovil iz analognega sveta v digitalni svet. V avtu sem namreč imel do včeraj še vedno avtoradijo na kasete. Razlogi za to so bili deloma sentimentalni, deloma pa časovni, saj mi je vedno zmanjkalo časa za nakup novega. Pred tednom pa sem dobil priliko za ugoden nakup in sedaj sem ponosen lastnik avtoradija LG 8410R. Ta teden se bom tudi prelevil v peka in spekel ogromno odlične glasbe. Et voila, ce tout, ko vožnja postane užitek oziroma, kaj še preostane velikim!?